1/1981	13. srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije
2/1997	Preselitev pošte 3310 Žalec v nove prostore
3/1998	130. obletnica II.slovenskega tabora v Žalcu
4/1998	50. obletnica smrti Rista Savina
5/1999	200 let od pričetka rudarjenja v Zabukovici
6/1999	100 let od odprtja Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici
7/2000	100 let od rojstva dr. Jožeta Potrate
8/2000	90 let od rojstva Edvarda Salesina
9/2001	30 let turističnih ogledov jame Pekel
10/2001	11. kongres Evropskega združenja herpetologov
11/2001	120 let Hranilnice in posojilnice Žalec
12/2001	150 let Mohorjeve družbe
13/2002	Nova pošta na Ljubečni
14/2002	50 let Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo
15/2002	820 let od prve pisne omembe Žalca
16/2003	100 let sokolstva v Žalcu

 

---

 

 

1/1981 – 13. srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije

Za prvo društveno izdajo štejemo kuverto iz leta 1981, ki nosi tudi napis FD ŽALEC -1.

Ta društvena izdaja je še zavita v tančico skrivnosti in veseli bomo vsakega uporabnega podatka, ki bi nam lahko povedal kaj več o nastanku te kuverte.

2/1997 – Preselitev pošte 3310 Žalec v nove prostore

Po daljšem premoru smo oživili izdajanje kuvert leta 1997, ko smo izdelali osnutek za kuverto in priložnostni poštni žig. S tem smo obeležili preselitev Pošte v Žalcu v nove prostore (4. 9. 1997).

 

3/1998 – 130. obletnica II.slovenskega tabora v Žalcu

Ob 130. obletnici II. slovenskega tabora v Žalcu smo izdali novo kuverto. Na njej je upodobljen g. Ivan Žuža, ki je prvi pozdravil prisotne. Prvič smo v kuverto dodali tudi vložni list, na katerem sta dva prispevka iz takratnega časopisa Novice. Na eni strani je povabilo na tabor, na drugi pa poročilo o dogodku.

 

4/1998 – 50. obletnica smrti Rista Savina

Nova priložnost za izdajo spominske kuverte je bila ob 50.  obletnici smrti rojaka Friderika Širce – Rista Savina, skladatelja, vojaka, rodoljuba. Več o njem si lahko preberete na vložnem listu.

 

5/1999 – 200 let od pričetka rudarjenja v Zabukovici

Pred 200 leti so na južnih obronkih Spodnje Savinjske doline začeli izkopavati rjavi premog. Večina zalog je na južni strani posavskega hribovja, kjer so jih začeli izkoriščati že malo prej. Tam so nastali veliki premogovniki v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Manjša rudnika, podobna našemu v Zabukovici, sta bila še v Libojah in Laškem. Žal je večina jam zaradi različnih razlogov že zaprtih.

 

6/1999 – 100 let od odprtja Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici

Še enega pomembnega moža iz zgodovine naših krajev smo se spomnili s spominsko izdajo, Janeza Hausenbichlerja, očeta savinjskega hmeljarstva. Za vse, kar je dobrega naredil za dolino, so ga rojaki tri leta po njegovi prezgodnji smrti počastili z otvoritvijo planinske koče pod vrhom Mrzlice in jo poimenovali po njem.

 

7/2000 – 100 let od rojstva dr. Jožeta Potrate

Med Žalčani je njegovo ime malo manj znano, čeprav smo verjetno vsi že bili pri “njem doma”. Po dr. Potrati se namreč imenuje zdravstveni dom v Žalcu. Zadnjih deset let svojega življenja je živel in delal med knapi v Zabukovici, končal pa pod streli okupatorja leta 1942.

 

8/2000 – 90 let od rojstva Edvarda Salesina

Kipar, restavrator, v mestu pa bolj znan kot učitelj likovnega pouka na osnovni šoli in kot avtor reliefa na telovadnici stare osnovne šole (sedaj UPI). Ta relief je prikazan tudi na naši kuverti in priložnostnem žigu.

 

9/2001 – 30 let turističnih ogledov jame Pekel

Jama Pekel  je ena naših najlepših podzemnih jam izven notranjskega Krasa, ki je opremljena in zavarovana za obiske turistov že več kot trideset let. Več o tem biseru Savinjske doline lahko izveste na njihovi spletni strani.

 

 

10/2001 – 11. kongres Evropskega združenja herpetologov

Preučevalci dvoživk in plazilcev iz cele Evrope so se zbrali na svojem rednem kongresu, tokrat v Žalcu. Največ zaslug za to ima društvo Radoživ in njegov predsednik Gregor Vovk Petrovski, ki je pripravil tudi besedilo za vložni list.

 

11/2001 – 120 let Hranilnice in posojilnice Žalec

Želja po samostojnosti in neodvisnosti od celjske nemškutarske posojilnice je botrovala ustanovitvi svoje, slovenske posojilnice. Žalec je bil takrat eden od centrov narodne zavesti in to se je pokazalo tudi na področju denarništva.

 

12/2001 – 150 let Mohorjeve družbe

S priložnostnimi izdajami zaznamujemo predvsem dogodke preteklosti in sedanjosti v naši občini. Častitljiva obletnica za Slovence tako pomembne ustanove, kot je Mohorjeva družba, pa je bila povod tudi za prvi skok preko občinske meje.

 

13/2002 – Otvoritev nove pošte na Ljubečni

Ponovno smo na celjskem, tokrat na prošnjo Pošte Slovenije, poslovne enote Celje, s katero tudi sicer pri naših spominskih izdajah dobro sodelujemo. Na Ljubečni, znani predvsem po dolgi zgodovini opekarništva, se je pošta preselila v nove prostore.

 

14/2002 – 50 let Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu

Ob obletnici te za državo pomembne znanstvene ustanove smo Pošti Slovenije predlagali tudi izdajo priložnostne znamke, vendar predlog žal ni bil potrjen.

Na društvenem sestanku smo prvič izvedli pravi mali referendum in izbrali eno od predlaganih verzij žiga. Veni se je zelo potrudil in jih pripravil kar pet, potem pa se sam ni mogel odločiti med njimi. Izbrali smo tistega s kopico hmeljevk in kobulo pred njo. Sodobna žična hmeljišča, ki so danes v uporabi, nas nekako niso prepričala. Nekoga so stebri spominjali na vinograd… Odločili smo se za zgodovino, hmeljevke so bile v rabi v času ustanovitve Inštituta. Namesto ob današnjih vrvicah je takrat hmelj rasel ob smrekovih sušicah. Po končanem obiranju so celo jesen in zimo lepo zložene v kopice krasile dolino in ji dajale poseben pečat.

 

15/2002 – 820 let od prve pisne omembe Žalca

Žalec je prvič omenjen leta 1182 v listini škofa Otona, ki je kot zastopnik oglejskega patriarha stiškemu samostanu podelil vinograd pri Žalcu. Takrat je bila uporabljena nemška oblika imena, torej Sachsenfeld. Slovensko ime Žalec je prvič napisano leta 1256.

 

16/2003 – 100 let sokolstva v Žalcu

V sokolska telovadna društva so se združevali narodno zavedni Slovenci tistega časa in seveda Žalec kot eden od centrov ni mogel zaostajati. Leta 1903 so zato ustanovili najprej podružnico Celjskega sokola, tri leta kasneje pa samostojno Telovadno društvo Sokol Žalec.